Življenje v svojem najvišjem stanju je razumevanje.

Življenje je skupinski napor. Nihče ne preživi sam.

Sanje, cilji in ambicije – to so stvari, ki jih človek potrebuje za gorivo.

Vaše zmožnosti so veliko večje, kot so vam kadarkoli dopustili verjeti, da so.

Človek lahko povzroči stvari z delovanjem in ne z meglenimi mislimi.

»…človek postane ujet v tem univerzumu, na tej točki, ko začne želeti in preneha delovati.
…Ko začnete želeti in prenehate delovati se ne bo nič uresničilo.«

Tista stvar, ki opazuje; tista stvar, ki ima mnenje; tista stvar, ki ustvarja; tista stvar, ki nadzira in kontrolira; tista stvar, ki ima cilje in želje in lahko pride do izkušenj – tista stvar je torej življenje. Prostor, energija, materija, čas in vse oblike so stranski produkt življenja – in so nadzirane s strani življenja.

Če hočemo raziskovati svobodo, moramo raziskati, zakaj jo ljudje tako težko dosežejo ali razumejo.
SVOBODE NE DOSEŽEJO ZATO, KER JE NJIHOVA POZORNOST FIKSIRANA NA OVIRE.

Namen je kot orientacijska    točka.
Če greste skozi deželo, ki je ne poznate, proti zasneženemu hribu, boste ugotovili, da ste tu in tam sicer ubrali napačno pot, toda dokler ste hrib lahko videli, ste se mu približevali.
Namen je vzrok. Brez namena ni     mogoče doseči ničesar. Z namenom je mogoče doseči skoraj vse – če ne vse.

Očitno je svoboda nekaj, kar je zelo zaželjenega. In res, izgleda, da je svoboda cilj naroda ali ljudi. Glavni problem pri svobodi je ta, da svoboda nima anatomije. Nekaj, kar je svobodno, je svobodno. To ni svobodno pred žicami ali pred pregradami. To je preprosto svobodno.